Dr.Grigorij Grabovoj je vstajenje ljudi dokazal v praksi. Tekst je preveden iz njegove knjige, kjer je opisal metode, kako zavest ustvarja materijo. Iz knjige Vstajenje ljudi in večno življenje od sedaj naša realnost! Tukaj je dr.Grigorij Grabovoj spletna stran, kjer lahko izveste več o njegovem učenju in njegovi univerzi v ustanavljanju.

Zavest ustvarja materijo

Sedaj vam bom dal metode strukturiranja zavesti, to je izgradnje zavesti na ta način, da sami iz svoje zavesti lahko ustvarjate kakršnokoli materijo. Osvajanje teh metod omogoča, da se razume način na katerega je sam Stvarnik ustvarjal materijo. Te metode dajo dobesedno tisto tehnologijo razvoja, ki jo je postavil sam Bog. Navedene metode dajo točno razumevanje tega, kako vsak element stvarnosti obstaja in kako on vzajemno deluje z drugimi elementi. Oni omogočajo, da se realno ustvarja materija in da se realno upravlja s temi procesi. Razumevanje vzajemnega delovanja med elementi je nenavadno pomembno. Vzemimo na primer, vstajenje ljudi. Lahko rečem, da je tu dovolj privesti v normo samo en parameter, recimo z vidika mikro-elementa človeka in že samo od tega človek vstane. Evo kaj nudi poznavanje normalnih povezav. Metode, ki jih predlagam so temeljne. Če pravilno zgradite, na primer en element mikro nivoja, eno edino celico, potem že lahko točno veste, da ste sposobni obuditi tudi človeka. Taka praksa daje realna znanja o načinih ustvarjanja večnega življenja. 311 Torej, do teh predlaganih metod je treba imeti odnos prav tak, kot do metod ustvarjanja kakršnekoli materije na osnovi lastne zavesti.

Metoda 1 – ustvarjanje mikromaterije

Da bi ustvarili mikro materijo, je potrebno, da v svoji zavesti izločite en poseben del. S tem smo se že srečali na samem začetku tretjega poglavja. Treba je točno vedeti, kaj za vas pomeni ta ločeni del zavesti. Usmeriti se morate na ta svoj ločeni del, ločiti ga za sebe osebno in ta ločeni del je mikro-materija s katerim z vključevanjem, nastanejo vsi drugi elementi stvarnosti. Kaj je za vas konkretno ta mikromaterija? To je odvisno od vas. Na primer, to je lahko najmanjša celica materije. Lahko pa je neki element še globljega nivoja, to je, neka struktura, ki gradi materijo. Ta struktura še globljega nivoja predstavlja v sebi obstoj osnove na kateri se gradi materija. Torej, prva metoda ustvarjanja materije se sestoji v tem, da izločite poseben del svoje zavesti, katerega označujete kot mikro-materijo, mikro-element. Takih področij in s tem mikro elementov lahko izločite, kolikor želite, po svojem občutku.

Metoda 2 – ustvarjanje makro elementov in mikro elementov

Uporabili ste prvo metodo in sedaj imate celoten sklop mikroelementov. V bistvu so to izločeni deli vaše zavesti. Začnite jih premikati v vaši zavesti, pri njihovem premikanju pa se pri vas pojavljajo določeni simboli, določene oblike. Te oblike se začnejo premikati in pri vas že nastajajo njihova združevanja. Proces se nadaljuje in kot rezultat že dobite neki objekt, na primer spoj molekul. Na ta način lahko ustvarjate tkivo in obnavljate organe, obujate ljudi, zdravite bolezni, materializirate kakršnekoli predmete. Za to je, se razume, potrebno, da usmerjate zgoraj opisani proces ustvarjanja. Po tej metodi na splošno lahko ustvarjate kakršnokoli resničnost, fizično ali duhovno, samo če jo privedete v odnos z makro svetom. V tej metodi preidete iz mikromaterije k makro-materiji. Še enkrat ponavljam osnovne linije prvih dveh metod. V prvi metodi izločite nekaj zasebnih delov zavesti, maksimalno oddaljenih. Določite jim vloge mikroelementa. Označite jih kot mikroelemente. Pri pravilnem razumevanju normalnih povezav lahko na ta način dobite celoten objekt. V drugi metodi opazujete gibanje teh mikroelementov. Gibanje je lahko kaotično ali sistematično, to ni važno. Bistvo je, da kot rezultat tega gibanja pride do tega, da se mikroelementi združijo, kot da se lepijo v eno celoto, kot rezultat se ustvari ustvarjanje makro-materije. V prvi metodi postavljate, v drugi pa že dobivate.

Metoda 3 – izgradnja resničnosti s pomočjo mišljenja

Ta metoda se lahko opazuje kot posledica prvih dveh. Vzamete mikro-materijo, ki ste jo izločili in makromaterijo, ki ste jo zgradili v svoji zavesti in z veliko hitrostjo misli, združujete ta področja. Področje, ustvarjeno na ta način je ločen del misli in predstavlja kot neko platformo na katero se naslanja vaše mišljenje, da bi ustvarili katerokoli materijo. V tem primeru se gre za ustvarjanje katerekoli materije z vidika osnove. Vendar, se v tej metodi lahko postopa tudi drugače. Na drugačen pristop. Ni vam treba obvezno v vaši zavesti izločiti mikro področja in s pomočjo njih graditi makro področje. Materijo lahko gradite enostavno na osnovi vašega razmišljanja. Tj., dovolj je, da enostavno samo mislite. Pri tem pa, pri tem pristopu vi izločate tisto miselno komponento, ki upravlja, ki gradi resničnost. Lahko ustvarite mizo, računalnik, rastlino, človeka, karkoli želite.

Metoda 4 – ustvarjanje elementa zunanje resničnosti na osnovi odseva v notranjem elementu zavesti

Fiksirajte neki notranji del svoje zavesti in opazujte kako se ali bolj natančno, kako se tem notranjem elementu vaše zavesti približuje 313 slika zunanje resničnosti. In evo, med prehodom meje tega elementa percepcije fiksirate to, kar želite dobiti. In takrat se vam dogaja, da ustvarjate to, kar vam je potrebno, tam, kjer se nahaja vaša percepcija. Percepcija se v tem primeru nahaja v področju upravljanja. Torej, v tej metodi cone upravljanja se nahaja v področju, ki ste ga sami izločili, v katerem se nahaja vaša percepcija in v katerem se nahaja fizična ali duhovna resničnost, ki vam je potrebna.

Metoda 5 – ustvarjanje notranje vsebine vseh oblik zunanje resničnosti

Predmete lahko opazujete s fizičnim vidom. Opazujte, na primer računalnik in vidite njegov zunanji izgled. Računalnik lahko opazujete tudi na miselnem nivoju. To je že druga percepcija. Vaša naloga v tej metodi je, da izkoristite še en pristop. Miselno morate zgraditi notranjo vsebino objekta, na primer računalnika, na tak način, da to, kar ste ustvarili odraža kako to ustvarjanje realizira sam Stvarnik. Stvarnik je prisoten v ustvarjanju vsakega elementa resničnosti, torej tudi v ustvarjanju vsakega elementa računalnika. Delovanje, slično Stvarniku v tem primeru pomeni zamisliti si strukturo računalnika, ugledati v njemu notranje povezave, izločiti jih v mikrosistem in s tem ozavestiti, kako se na primer molekule vežejo ena na drugo. Če zmorete trenutno ozavestiti vse sisteme povezav, njihova vzajemna delovanja, to pomeni, da ste iz teh povezav že dojeli smisel določene konstrukcije. In lahko jo ustvarite. Če pa je že zgrajena, potem v primeru, da se zlomi, ga lahko vedno ponovno ustvarite. Pri tem, za to sploh ni potrebno, da se razumete v konkretno konstrukcijo fizičnih elementov, iz katerih je narejeno. Dovolj je, da poznate samo povezave med elementom informacije, ki so vsebina tega objekta, recimo računalnika. Dovolj je, da poznate samo povezave med elementom informacije in vedno lahko obnovite delo objekta v celoti.

Metoda 6 – diskretno upravljanje preko neprekinjenega razmišljanja

V tej metodi je potrebno vzeti katerikoli objekt in si zamisliti kako je on sestavljen iz delov. Tu je človek izvzet. Človeka je vedno treba videti kot celoto, njegov lik mora biti vedno cel. Drugi objekti pa se miselno lahko delijo na dele. Vzemimo na primer žlico. Lahko si zamislimo, da se ona sestoji iz nekaj delov. Zaradi enostavnosti, kot sem to delal v nekem primeru v tretjem poglavju, se omejim na tri dele. Torej, zamislimo si žlico, ki se sestoji it treh delov (diskretnost!). Sedaj uporabimo te elemente predmeta, ki smo ga izbrali za ustvarjanje željenega objekta. Trije deli žlice predstavljajo elemente stvarnosti, ki smo jih izbrali. To so materialni objekti. V tej metodi začnemo takoj neposredno od materije. Vsak od teh začetnih elementov materije ima svojo določeno obliko. Ta predmet, ki ga želimo ustvariti ima drugačno obliko. On je prav tako materialen ampak drugačne oblike. Pomeni, potrebno je samo zamenjati obliko. S spreminjanjem oblike na informacijski ravni je možno en predmet, ne da bi ga menjali, prenesti v drug predmet. Povezani neprekinjeni element mišljenja je prenos ene obliko v drugo. Neprekinjeno (kontinuitet) mišljenje v tem primeru označuje prisotnost ene misli. Ta misel se razvija po tistih zakonih, ki jih je Bog uporabil za ustvarjanje materialnih objektov. S tem, ko se naučimo takega razmišljanja, lahko iz vsakega predmeta ustvarimo katerikoli element resničnosti, s tem, da pri tem začetni predmet ostane ohranjen

Metoda 7 – ustvarjanje prostora, ki vsebuje vektorski element časa

V tej metodi moramo za ustvarjanje materije najprej ustvariti prostor. V tem prostoru je treba ustvariti vektor časa, ki vam daje možnost, da razgradite materijo in tudi ustvarjate. Vektor časa – to je tehnični termin. On nima nobene veze s tistimi vektorji, ki jih poznate iz matematike. To je pogojni pojem. Pojasnil bom, kaj to pomeni. Zamislite si, da se je pred vašim pogledom odprla neka pokrajina. Vidite, na primer, drevo. Eno drevo je enkrat začelo rasti na enem mestu, a drugo na drugem mestu in v drugem času. Čas se lahko zamisli kot sistem, ki razširi prostor. Ali preprosteje, vsakem delu prostora pripada svoja značilnost. In vsak del prostora ima pri tem svoj čas. V tem primeru, čas igra svojevrstno vlogo. Lahko ga vzporedimo s scenaristom, ki usklajuje to, kar se dogaja v prostoru. In evo, ko na ta način odredite prostor in čas, potem ustvarjanje vektorja časa označuje ustvarjanje instrumenta, potrebnega za upravljanje. Ko govorim o ustvarjanju časa, potem govorim o tem, da mora vektor časa postati taka pomembnost vaše zavesti, da imate kot rezultat vedno točno znanje o mestu na katerem se nahaja vsak predmet. Pri tem je povsem nepotrebno, da nekaj rišete ali si nekaj zamišljate v vidu nekega konkretnega časa. To pomeni, ustvarjanje vektorja časa v svoji zavesti – to je dejansko ozaveščanje tega, kaj in kje se nahaja in kdaj in kako se razvija. Tako je dovolj, da si samo ozavestite vektor časa, tako kot sem rekel in lahko ustvarjate materijo.

Metoda 8 – ponavljajočega vstavljanja

Bistvo te metode je ustvarjanje univerzalnega in raznolikega množičnega sistema pomena, ustvarjanje področja informacije, pri čemer vsak element lahko ustvari katerikoli drug element. V tej metodi vzamete dva poljubna elementa informacije in preko večkratnega miselnega vstavljanja enega elementa v drugega in medsebojnim spreminjanjem njihovih mest, lahko dobite katerikoli drug element. To je metoda vstavljanja. Bolj podrobno, uporaba te procedure izgleda tako. Vzamete lahko katerekoli predmete, na primer, video kaseto ali pomarančo, ali katerikoli druge. To nima pomena. Izbrana predmeta si zamislite, kot, da imata obliko sfere. Miselno vzemite eno od teh sfer in jo postavite v drugo in potem jim zamenjajte mesta. Premešajte jih na ta način mnogokrat. Če jih dolgo časa premeščate, potem bo v vaši zavesti nastal določen koridor, preko katerega se ta premeščanja opravljajo. S časom bo ustvarjanje teh koridorjev postala navada. Če pogledamo, kako oni nastajajo, potem postane jasno, da oni predstavljajo premeščanje misli. In evo tako, te ustaljene poti premeščanja misli – to je materija. Vi jo miselno vzamete in postavljate v bolan organ – rezultat tega, organ postane zdrav. Ali pa postavite to materijo k fotografiji človeka, ki je odšel – in človek vstane.

Metoda 9 – raznolikost zunanjih oblik

Opazujete nek predmet, na primer, računalnik, drevo ali nekaj drugega. Predmet lahko poljubno izberete. Potem si ga zamišljajte, kot sestavljenega iz polno delov. Poudarjam, da se tako lahko postopa s katerimkoli objektom, razen s človekom. O tem sem že govoril. Človeka je treba percipirati kot celoto. To je povezano z zgradbo njegove zavesti. Lahko omenimo, da načeloma celo kot da informacija, ki odgovarja zavesti računalnika, to je področju njegove reakcije, percipira človeka v celoti. Torej, vzemite katerikoli predmet, na primer računalnik in zamislite si, da se on sestoji iz mnogih delov. Pri tem se ti ločeni deli nahajajo na različnih mestih. In vsak od njih ima svojo obliko. Na ta način, je pred vami raznolikost oblik. Vi jih percipirate vse istočasno. Lahko se reče, da se vaša percepcija poklopi iz mnogih paralelnih percepcij. To je, vi istočasno opažate polno elementov najrazličnejših oblik. Sedaj je potrebno v svoji zavesti najti točko, v katero bi vse te raznolike informacije lahko v trenutku zbrali. To mesto se imenuje točka zbiranja. V tej točki se vi lahko sami v trenutku informativno zberete, to je področje vašega samoobnavljanja. Objekt, ki ste ga miselno izbrali ste razdelili na dele v področju svoje percepcije. Sedaj vzemite vse te raznolike elemente in kot, da jih reflektirate v točko zbiranja. Tam, kjer se oni zberejo po reflektiranju, tam se bo pojavila materija, ki ste jo ustvarili. Razume se, vi morate upravljati s tem procesom. Torej, vse elemente raznih oblik reflektirate iz zbirnega mesta. Po tem jih zbirate na tistem mestu, kjer želite ustvariti materijo. Proces zbiranja mnogih elementov na enem mestu ima analogijo v optiki. Prav tako deluje izbočena leča, to je običajno povečevalno steklo. S pomočjo leče lahko zberete svetlobne žarke v eno točko. Ta analogija vam lahko pomaga pri praktičnem delu. Na osnovi te metode lahko ustvarite kakršnokoli materijo. Razume se, kakršnokoli ustvarjalno materijo. Vendar lahko ustvarite ne le fizično materijo, kot je na primer računalnik. Lahko ustvarite katerikoli predmet resničnosti. Evo, na primer, nek element ustvarjalnega razvoja družbe. Ali pa dobiti konkretno tehnologijo tega, kako se recimo razvija družba. Ali od nekje vzeti informacijo. Če se raznoliki elementi reflektirajo iz zbirne točke in se trenutno zberejo, potem nastane znanje. In to tako znanje, kot odgovarja vašem osebnem, in istočasno tudi skupnem ustvarjalnem razvoju.

Metoda 10 – posledica delovanja izbranega elementa resničnosti

Zamislimo si drevo. Vidimo lahko mnogo vej in na vejah – zelene liste. Miselno opazujemo to situacijo, to v naravi že obstaja. Prav tako vemo, da bo minil nek čas in na vejah se bodo pojavili novi listi, poleg že obstoječih. To se bo zgodilo preprosto zato, ker drevo živi in se razvija. Ampak, vam ni treba čakati, kdaj se bo na veji, ki ste jo izbrali pojavil nov list, vi ga lahko sami ustvarite. V tej metodi, opazujte kakšni elementi se pojavijo kot posledica, v tem primeru rast drevesa. In potem te elemente sami ustvarite. Metoda se sestoji v tem, da v svoji zavesti izločite dele, ki so že ustvarjeni na osnovi informacije in potem sami ustvarite naslednji element. Lahko navedemo tudi drugačen primer. Poglejte kako rastejo korale. Ali kristali. Lahko se celo izvede enostaven ogled. Nalijte v krožnik ali v kozarec vodo in v njej raztopite določeno količino kuhinjske soli. Količina soli mora biti takšna, da je nastala raztopina nasičena. Ko raztopina postane zasičena, potem se sol v njej ne bo več raztopila. Sedaj vnesite v to raztopino kristalček soli. Lahko ga položite na dno in ga lahko zvijete na stožcu, da se ne dotika dna. Videli boste, da bo kristal začel rasti in se postopoma povečevati. Novi sloji bodo nastajali preko tistih, ki že obstajajo. S pomočjo svoje zavesti lahko upravljate s tem procesom in samostojno ustvarjate kristal. Torej, če vam je potrebno, da ustvarite neko materijo, potem morate ugotoviti kateri proces je to, da kot posledica nastane ta materija ali s katerim elementom morate delovati, da se kot posledica pojavi ustvarjanje te materije. In potem jo boste ustvarili sami, iz svoje zavesti. Še enkrat ponavljam: ničesar ne vzamete od nikjer. Vse to ustvarja vaša zavest. Evo, to je teh deset metod ustvarjanja kakršnekoli materije na osnovi naše zavesti, s katerimi sem vas želel spoznati. Razume se, da obstajajo tudi druge metode, ampak te so najbolj prilagojene vsaki zavesti. Poleg tega, ste se že v predhodnih poglavjih spoznali z metodami ustvarjanja materije. Če načelom vstajenja in metodam vstajenja, ki jih že poznate iz predhodnih poglavij dodate še te pravkar obravnavane metode, potem boste lahko na osnovi svoje zavesti ustvarjali kakršnokoli materijo. Pri tem boste to lahko delali na znanstveno-praktični osnovi, s sledenjem prikazanih metod. Pri razumevanju tega, kar je izpostavljenega v tej knjigi, postane ustvarjanje materije iz lastne zavesti standardna procedura. Lahko boste obujali ljudi, ponovno ustvarjali izgubljene organe, obnavljali zdravje. Lahko boste upravljali s katerokoli situacijo, gradili kakršnokoli elementno osnovo, ki vam je potrebna, na primer ustvariti zrak tam, kjer bo potrebno, pri čemer boste lahko ustvarili ekološko čist zrak. Lahko boste preprečili, da letalo ne pade v kritični situaciji, da ne pride do preboja v nuklearni elektrarni, da ne bo katastrof. To pomeni, da boste lahko dosegli pravo sistemsko odrešenje vseh ljudi. Vi seveda, razumete, da te metode morate samostojno osvojiti. In zato je praksa tu odločujoč dejavnik. Bodite pozorni, da uporabljate te metode, ne samo za ustvarjanje fizične materije, ampak tudi duhovne. To je že drug nivo. Tu se lahko govori, na primer o občutkih: o ljubezni, o zvestobi, o upanju, z eno besedo o mnogih občutkih. Če se govori o ljubezni kot o prvobitni materiji, potem se s pomočjo navedenih metod lahko naredi, da jo drugi ljudje percipirajo in razumejo na pravilen način. Vse, kar je bilo rečeno, velja za ustvarjanje kakršnih koli informacij. Na osnovi teh metod lahko ustvarite samo informacijo, kot tako. In manifestirati svojo zavest tako, kot jo želite, da bi bila ona ustvarjalno manifestirana. Posebno, na primer, za ustvarjanje materije, duhovne ali fizične. Lahko boste ustvarili kakršnokoli informacijo in kakršnokoli materijo, duhovno ali fizično, zato ker je v izpostavljenih metodah dana tehnologija, ki jo koristi sam Stvarnik.


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja