Živeti tukaj in sedaj! – to je velika modrost.
Pod Božjim Kraljestvom je Kristus poimenoval višja stanja zavesti.
Torej, On je pozival na razvoj človeka, na udejanjenje njegove
Božanske biti, kar bi človeku dalo možnost, da končno začne živeti
kot je treba, živeti v tem svetu in v tem fizičnem telesu, živeti tukaj
in sedaj. Pri tem, v skladu s pravim pomenom življenja, klic za
življenje tukaj in zdaj, označuje zavestno upravljanje dogodkov iz
kateregakoli časa.
Ogromna škoda, ki jo ustvarja pripravljanje na boljše življenje se
sestoji tudi v tem, da si človek napačno predstavlja, da bo pravo
življenje nastalo enkrat kasneje in da se sedaj odvija samo priprava
na to življenje, ogromno škoda te lastne predstave se sestoji v tem,
da človek v takšnem pogledu na svet ne ceni sedanjega trenutka, ki
je realno življenje. Živeti tukaj in sedaj! – to je velika modrost. Samo
na delu, ozaveščeni poživljajoči vsak trenutek, ko se lahko občuti
okus življenja, samo v tem primeru se lahko občuti resnica življenja,
samo v tem primeru se človek odpira za resnično življenje, sedanje
življenje.
Ena od najvažnejših značilnosti moje religije, je njena praktična
usmerjenost, njena orientacija na doseganje konkretnega rezultata,
dejansko zagotoviti ustvarjalni razvoj duše, telesa in družbe. Zato je
sledilec moje religije istočasno tudi praktik, ki gradi svoje življenje
in pomaga drugim, da gradijo svoja življenja na osnovi
ustvarjalnega načela, tistega načela, ki odraža realne Zakone Sveta.
In na ta način on s svojim delom najpopolnejše odraža in
najpopolnejše realizira zamisel Stvarnika.
To je pomembno medsebojno delovanje med posameznimi
osebnostmi in skupinami ljudi zaradi stalnih izmenjav tehnologij
ustvarjalnega razvoja.
V vsaki družbi običajno obstajajo ljudje, ki lahko s skupnimi
prizadevanji usmerijo različne družbe, lahko oblikujejo kreativni
razvoj družbe in izpopolnjevanje za to potrebnih tehnologij.
Združevanje takih ljudi lahko imenujemo vodstvena skupina ali
skupina vodij ali center.
Bistveni trenutek v moji religiji je tesna medsebojna povezanost
posameznih osebnosti z vodstveno skupino. Če je nekdo, na primer
našel koristno tehnologijo, je treba, da se jo takoj podeli v center in
postane last vseh, kar bo doprineslo bolj uspešnem razvoju celotne
družbe in skupnemu korakanju naprej.
Na ta način prava religija poudarja, kaj je skupno, skupno za vse,
za vse posameznike, vodilne skupine in družbo kot celoto. Vsako
dejanje na svetu hkrati se odraža v vsakem skupnem za vse. Pri tem
delovanje odraža tudi tehnologijo ustvarjanja.
O praktični usmeritvi moje religije sem že govoril. Religija kot
znanost o resničnosti mora ustrezno odražati obstoječi Svet. In je
dolžna obravnavati predvsem življenjsko važne probleme, seveda
tiste, katerih rešitev ne prenaša odloga. Najresnejši tak problem je
sedanja nevarnost globalnega uničenja. Zato je v sedanjih razmerah
glavna naloga religije – razvoj tehnologij, katerih cilj je preprečevanje
splošne nesreče.
Ta linija ravnanja bo odraz realnosti, saj so vsa bitja ustvarjena od
Boga, ustvarjena zaradi življenja, zaradi razvoja, zagotovo pa so to
ljudje, ki so ustvarjeni po liku in podobi Božji – vsi oni imajo pravico
do življenja in svobodnega razvoja. Zato mora biti v nevarnosti
globalnega uničenja, prvi impulz vsakega bitja usmerjen v
Stvarnika, pri čemer je ta impulz vedno usmerjen v uresničevanje
pravice do življenja, ki nam jo je dal Stvarnik, kar v praksi pomeni
nujnost delovanja, ki je usmerjena v vsesplošno odrešitev.
Zaradi tega, moja religija daje prakso, tako delovanje, kot resnično
vero, pri čemer se v pojem vere doda tudi obračanje k Stvarniku,
preko konkretnih tehnoloških načel, preko konkretnih zunanjih
delovanj, katerih namen je podpirati in razvijati življenje. Hkrati pa
je paralelno prisotno tudi delovanje, usmerjeno k lastni notranjosti,
v tiste globine, kjer so shranjena izkustva in kjer lahko dobimo
neposredne napotke od Gospoda, kako pravilno delati v vsaki
posamezni situaciji.
Na ta način v resnični religiji pride do poenotenja delovanja vere in
zunanjega delovanja, s tem pa se zagotavlja neskončen ustvarjalni
razvoj. Ker kot vemo, je zunanji svet zgrajen na osnovi zavesti in
zavest je struktura, ki združuje duhovno in fizično in zato, ko se
delovanje dogaja iz znotraj, iz samega centra, iz izvora same duše,
to je v bistvu tako delovanje, ki že postaja Božje dejanje.
Enako lahko rečemo z drugimi besedami: zunanje delovanje mora
potekati v hkratnem zavedanju samega sebe, svojih dejanj, splošno
stanje.
Zdaj ves čas govorim o eni in isti stvari, vendar z nekaj različnimi
pogledi. Že v uvodu je bilo omenjeno, da je napredek človeka,
njegovega razvoja, predvsem povezan z razvojem zavesti. Resnična
religija zahteva, da človek dvigne stanje zavesti, vendar mu pri tem
tudi pomaga. Resnična religija govori o tem, da je za razvoj zavesti
zelo učinkovita praksa ozaveščanja sebe in svojih delovanj.
Odomek iz knjige Vstajenje in večno življenje – od sedaj naša realnost, avtorja dr. Grigorija Grabovoja
knjigo dobite tu:
