Znanost o ljudski modrosti

Povzeto po stenografskem zapisu na predavanju Rudolfa Steinerja, leta 1917.

Ljudje se počutijo v materialističnem obdobju zapuščeno in osamljeno sredi vesolja. Vidite, če odrežemo prst ali roko ali če karkoli oddvojimo, nekaj kar je povezno s človekovim fizičnim telesom, bo človek občutil, da en njegov del pripada celemu telesu. V zgodnejših časih človeške evolucije so ljudje imela različne vrste občutkov. Niso vsi občutili samo to, da njihova roka ali noga pripadajo telesu, pač pa da so tudi oni sami del celote ali celine. Ljudje so občutili, da oni sami stojijo znotraj celega vesolja, da so bili formirani iz celega vesolja. Kot mi občutimo, da so roke ali prst del nas, so včasih ljudje občutili, da so del celega vesolja;

Človek kot del vesolja

Sonce je tam zgoraj na nebu, potuje s svojim ritmom. To kar dela sonce je povezano z nami – mi smo del tega prostora skozi katerega potuje sonce.  Vesolje je kot veliki organizem in ljudje so se počutili kot del njega, kot se roka počuti del telesa. Dejstvo, da se je to  postopoma pozabilo je povezano s povečevanjem materializma. Znanost nič več ne gleda na človeka kot na del vesolja.

Kontemplacija s kozmosom

Znanstveno opazovanje človeka se mora vrniti nazaj skozi kontemplacijo, s katero se človeško bitje združi s celim vesoljem, s kozmosom. Človeško bitje se mora ponovno občutiti, da stoji znotraj celega vesolja. To ni več mogoče narediti na star način, to se mora narediti z razširitvijo abstraktne znanosti današnjega dne ter s kontempliranjem posameznega človeškega bitja s pomočjo končnih idej in predpostavk. Nakazal bom nekatere od teh idej, da bi pokazal smer v katero mora iti prihodnje znanstveno razmišljanje, ki bo humanejše.

Kozmični bioritmi – Zodiak

Pomladna točka, kjer sonce vzide pomladi, ni vedno najdena na istem mestu, pač pa napreduje. Napreduje vzdolž kroga, ki ga označujemo Zodijak. Vemo, da je pomladna točka določena. Ta točka je sedaj napredovala do znaka Riba. Pomladna točka napreduje preko celega kroga Zodijaka, tako, da je točka kjer sonce vzide vedno malo pomaknjena.

Pomladna točka preko Zodiajaka

Pomladna točka mora napredovati preko celega Zodijaka, da bi se vrnila na mesto odhoda. Čas potreben za to je 25.920 let. Teh 25.920 let so poimenovali PLATONOVO LETO. Platonovo leto je leto velikega trajanja. To leto zajema pomladno točko, kjer sonce vzide pomladi ter da prepotuje skozi cel Zodijak  (skozi dvanajst zodijakovih znamenj). Ta točka se vedno vrne na svojo začetno točko po 25.920 letih.

Življenjsko leto Sonca. 25.920 let

Torej, teh 25.920 let so značilna leta za življenje sonca, ker za čas tega razdobja gre sonce skozi združitev, skozi pravo združitev, kompletno celino. Naslednjih 25.920 let so ponavljanja. Po tem dobimo ritmično ponavljanje združitve sonca, ki traja 25920 let.

Sedaj opazujmo nekaj kar je povezano z našim življenjem in je povezano med rojstvom in smrtjo. Za človeka je dihanje najpomembnejša stvar znotraj fizičnega telesa. Dih je potegnjen noter in ponovno poslan ven. Za človeka je dihanje zelo pomembno. Naš dih nam prinese  zrak, ki nas izpolni z življenjem, na način skozi naš organizem. Mi ta zrak transformiramo, tako da postane mrtev zrak, ki bi nas ubil, če bi ga ponovno istega vdihnili.

Dih človeka v enem dnevu. 25.920 krat.

V povprečju človek diha 18 krat v minuti. Na uro mi vdihnemo 18 x 60= 1080, v enem dnevu 1080×24=25.920, torej 25.920 krat.

Vidite, človekov način dihanja v enem dnevu ima enak ritem kot je dihanje sonca v enem platonovem letu.  Mi imamo torej en dan miniaturno reprodukcijo enega leta sonca, da naredi združitev skozi vseh dvanajst zodijakovih znamenj. To je pomembno, ker nam pokaže naš raspiratorni proces, torej nekaj kar se dogaja znotraj človeka in je podvrženo enakemu ritmu. Kot ritem, ki na veliki skali leži kot osnova ritma sončevega kursa.

Povežemo z občutkom Duše

Pomembno je, da to dejstvo damo pred našo dušo. Če spremenimo to dejstvo v občutek, lahko občutimo, da smo reprodukcija makrokozmosa. To ni samo fraza, pač pa je človek dejansko slika makrokozmosa.

Dan in noč. Ritmični proces. Eterični premik

Sedaj poglejmo še BUDNOST IN SPANJE. Naše dihanje lahko gledamo kot na najmanjši življenjski element.

Ko dihamo zrak gre noter in ven. Zrak je potegnjen noter in vržen ven, tako da postavlja v oscilacijo materialno substanco.

Bujenje

Na enak način lahko gledamo stanje spanje in budnost. Ko vzamemo v sebe naš ego in astralno telopri jutranjem bujenju, je naše eterično telo potisnjeno nazaj, potisnjeno nazaj iz glave v višje dele našega organizma.

Spanje

In ko zaspimo in pošljemo naš ego in astralno telo izven našega telesa, takrat lahko opazimo, da se  naše eterično telo širi ven v naši glavi. Torej imamo neprekinjen ritmični proces. Eterično telo je potisnjeno navzdol in mi se budimo, ostane dol, dokler smo budni. Ko pademo v san je zopet potisnjeno navzgor. Imamo eterični premik, v 24 urah.

En dan človeškega življenja je eno platonovo leto.

25920 dihov in 25920 let

Iz tega lahko rečemo, nekaj kar diha v nas in  nekaj kar se vzpenja in pada. To kar diha v nas v ritmu enega dne in dih v ritmu 1/18 minute. To bi lahko rekli, da je reprodukcija platonovega leta 25920 let. Koliko let ima 25920 dni?  Vzemimo povprečje, da ima leto 365,25 dni:

25920 : 365,25 = 71

71 let je povprečje človeškega življenja.  Torej, če živimo en dan lahko reproduciramo platonov svet-leto z našim 25920 vdihov. Če živimo 71 let zopet reproduciramo platonovo leto 25920 let velikih vdihov z dviganjem in padanjem, ki so vezani z bujenje in spanjem.

Mi smo obkroženi z zrakom, ki je na zemlji in dihamo v ritmu zemlje. Zemlja se vrti okrog svoje osi za čas dneva in noči. Torej lahko rečemo, da zrak diha v nas, ko gre zrak noter in ven. Preko obračanja zemlje okrog osi, preko dneva in noči zemlja diha v nas in je vzrok temu, da gremo spat in se zbudimo, zemlja diha in pulzira v nas.

Vseprežemajoče življenje

To nam omogoča, da občutimo, da smo znotraj vseprežemajočega življenja, kateri ima daljše dihanje, dih, ki ima v ritmu 24 ur. Lahko občutimo sebe znotraj živega bitja – zemlje, kateri puls in ritem dihanja je daljši od našega. Mogoče nismo samo povezani z zrakom na zemlji in z zemljo in njenim ritmom dneva in noči, pač pa tudi s soncem, z njegovo vrnitvijo na začetno pomladno točko v enem letu platonovega leta. Mogoče smo na nek način povezani tudi s tem?

Te stvari so zelo pomembne.

Že stari maji so govorili, da se z letom 2012 konča cikel 25920 letnega obdobja. Sledi ZLATA DOBA.

Rudolf Steiner

Je oče antropozofskega gibanja. Na osnovi njegovega znanja je tudi pri nas v Sloveniji osnovano izobraževanje Waldorfske šole. Povezanost človeka, narave in vsega življenja je ključna pri razvoju človeštva in vsesplošnega napredka.


Brigita

Imara reiki mojstrica