“Obvladovati druge pomeni imeti oblast. Obvladovati sebe pomeni imeti moč.” S to mislijo se zlahka poistovetim. Ravno zato, ker živimo v družbi, kjer imamo vedno neko “oblast , zakone, pravila, norme” nad sabo. Mislimo, da smo svobodni, pa nikakor nismo. Duša postane zatirana, tam nekje v kotu, tiho ječi.. Naučiti sebe, kako priti do moči in osebne svobode je glavna naloga tega življenja. Nima smisla, da se borimo s seboj in svojimi pomanjkljivostmi. Bolje je, da se prepustimo, dovolimo, da razum in duša skleneta ravnovesje in takrat moč pride sama od sebe. Kako to narediti?

Razum in duša z roko v roki

Vsak človek ima razum in dušo.

Razum so naše misli, analitično in logično razmišljanje, v okvirjih znanega. Nima navdiha.

Duša je naša podzavest, čutenje, intuicija, šesti čut, naši hobiji, delo, ki nas veseli, to kar uživamo, se počutimo prijetno, lahkotno, radostno, ljubeče, svetloba, navdih, inspiracija.

In ko sta oba skupaj z roko v roki v ravnovesju, bosta skupaj nepremagljiva. Ustvarjala bosta harmonijo v sebi in okrog sebe. Razum je zelo spoštovan, rad analizira, razmišlja, išče povezave in rešitve za določene probleme. Celoten šolski, univerzitetni, zdravstveni, politični, medijski sistem je naravnan na razum. Celo v umetnosti ga vidimo. Toda, žal razum, nikoli ne more ustvariti nekaj, kar je prišlo iz navdiha, inspiracije. Kar je inovacija. Razum lahko zgradi novo hišo iz starih opek. Toda le duša lahko ustvari nekaj, kar do sedaj še ni obstajalo. Bistvo je, da ko sta razum in duša v skupnem ravnovesju, takrat duša od veselja in radosti pleše in razum si mane roke. Šele takrat se življenje spremeni v praznik.

Glas duše, ni vedno tako lahko slišati

Glas duše ni ta glas, ki ga slišite kot misli v glavi. Glas duše lahko slišite samo, kadar ste povsem prisotni in zavedni svojega telesa, dihanja, čustev in misli. Ko ste v ravnovesju. Redna meditacija vas postopoma popelje v ravnovesje in pa razvijanje zavestnosti.

Kako še lahko prepoznamo glas duše, ali intuicije?

Na primer, da ste sprejeli določeno odločitev, na primer nakup avta, nakup pohištva, izbira življenjskega partnerja, rezervacija počitnic,.. in če si znate prisluhniti, vam bo duša takoj sporočila ali ste naredili pravo stvar, ali ne. Pomislite, na občutek, kako se počutite v trenutku ko sprejmete odločitev. Se veselite? Ali imate v področju trebuha nek mučen občutek. Ta občutek, bi lahko primerjali kot neko podtalno nelagodje, ki ne veste zakaj pride. To je nelagodje duše, ki vam sporoča, da izbira ni bila v skladu z njenimi željami. In ponavadi se izkaže, da se je na potovanju nekaj zapletlo, ali ste doživeli neko izgubo, nesrečo.

Vaša duša čuti in vse ve

Duša ima veliko večje sposobnosti, kot si vi to lahko zamislite. Mi mislimo, da imamo dušo. V bistvu pa ima duša naše telo. Duša je veliko večja od fizičnega telesa. Ona v tem trenutku ve in vse vidi. Pa ne mislite, da moja duša, pa že ne. Čisto vsaka duša ima te sposobnosti, edina razlika je, koliko smo od nje odtujeni. Jo poslušamo? Jo znamo prepoznati, njen glas?

Instinkt

Kolikokrat ste nekaj začutili, da morate to narediti? In če ste se poslušali ste tam srečali neko osebo, ki vam je na nek način pomagala? Ali pa ste slišali nek pogovor in čisto slučajno prišli do rešitve svojega problema? Vse to je duša, ki vas vodi.

Kaj vam preprečuje, da bi slišali svoj glas duše?

Lastna pomembnost. Pomembnost nam preprečuje, da poslušamo glas duše. Poglejte, kadar stvari, dogodkom ali ljudem pripišemo preveliko pomembnost, takrat ustvarimo nek potencial v polju ( polje je prostor zavesti, ki je vseprisoten in vse prežema in vpliva na nas in mi na njega), ki nam ruši naše lastno ravnovesje. In zgodi se to česar se najbolj bojimo. Na primer, da nas je strah javnega nastopanja. Zakaj? Ker pripisujemo preveliko pomembnost temu. In potem nam naš lastni ego, reče nisi dovolj dober, osmešil se boš, itd.

Kako se rešiti te pomembnosti?

Enostavno tako, da jo uvidimo. Ta pomembnost se nam lahko kaže v nasprotnem polu. Lahko, da se počutimo manjvredne kot so ostali in druge ljudi postavljamo na nek piedestal. To pomeni, da mislimo, da imajo veliko vrednost, večjo kot mi sami. Tudi to je pomembnost, le da je zunanja, ne notranja. Pomembnosti se rešimo edino tako, da to ozaveščamo. Ko enkrat vemo, da nihče ni več in manj in da v tem svetu nismo pomembni. Rojevamo se zaradi radosti, veselja, ljubezni in svetlobe. Živimo in uživamo, kot nam narekuje naša lastna duša. Imamo pravico do vsega kar želimo. Kaj želimo, pa ne vemo, ker ne poslušamo svoje duše.

Zaživite tako kot vam sporoča duša

Prva naloga naj bo, da prisluhnemo svoji duši. To naredite tako, da poiščete notranji mir, z meditacijo, v naravi, hribih, ob jezerih, morju. Povsod tam, kjer lahko začutite naravo. In se z njo povežete. Duša je del narave. Ko začnemo poslušati sebe, postajamo močni. Notranje stabilni.

Duša in visoko stanje zavesti

Zelo pomembno pri tem je, da razvijamo zavest, dvig k vse vse višjim stanjem zavesti je pot k Bogu. Kraljestvo Božje je visoko stanje zavesti in zavedanjem, da smo v stiku s svojo dušo, ki je del Stvarnika.


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja