Roman Krka umira je nastal potem, ko je pisatelju v domačem kraju neki ribič pripovedoval o rakih in račji kugi, ki se je v preteklosti zasejala v Krko in temeljito opustošila življenje v reki, pa o prepirih za to račje bogastvo, o zapiranju račjih tatov in drugem. Takrat je pisatelj pomislil, da bi iz tega napisal novelo. Napravil si je že kratek osnutek, toda novele ni napisal, pač pa se je pričel temeljiteje zanimati pri domačih očancih, prebiral račjo literaturo in tedanje časopisje ter končno sprevidel, da je stvar prezanimiva, preobširna in prelepa, da bi mogel vse skupaj odpraviti s kratko novelo. Iz nabrane snovi in fabule, ki je v mnogočem resnična, je nato nameraval napisati povest za Mohorjevo družbo, kmalu pa je spoznal, da bo napisal roman.

Vsebinsko je roman umeščen v osemdeseta leta 19. stoletja, v Vavto vas, kjer se razvname spor med ribolovnim zakupnikom Urbiho in drugimi vaščani zaradi donosnega lova žlahtnih rakov v Krki. Izmišljeno zgodbo z raznimi zapleti (Urbihova surovost in njegovo nasprotovanje sinovi ženitvi z revnim vaškim dekletom, čeprav je ta noseča z njim, fantovski pretep …) opira na realna zgodovinska dejstva, vmes pa beremo lirično občutene pokrajinske orise o Krki in njenih bregovih z vodnim rastlinjem, o vremenskih spremembah, o sončnem vzhodu …

Vir: <https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6182>

Odlomek iz knjige

Lenčka s silo zadržuje jok in golta žalost. Seveda ve, še predobro ve, da stari Urbiha sili Tomažu Rebernikovo.. Ve, da je ona bogata in da sama nima nič.. In ve, da je Urbiha ne bo nikoli hotel vzeti v svojo hišo.

Toda katero ljubi Tomaž? Rebernikove prav gotovo ne. – Nekoč je imel rad Žužkovo Rotijo, vendar je tega že veliko let. Zdaj pa Lenčka ve, da je njen, samo njen! Mar je potem ona kriva(1), da je prišlo do vsega tega?

Lenčki je hudo, da ji ne more biti huje(2). Zdaj je vse odvisno od Tomaža. Kaj bo naredil? Ali sploh moreta nazaj, zdaj ko je med njima prišlo tako daleč? Kje je rešitev? (3) Kje je vsaj malo svetlobe,(4) ki bi jima pokazala pot iz teme? Lenčka je ne vidi in Tomaž tudi ne. Do sedaj sta upala na slepo(5). Bridko je tako upati, toda če ne kaže drugače, se mora človek tudi takemu upanju privaditi.(6) Vse na svetu se obrača, pa se bo tudi pri njima moralo tako zasukati, da bo vse prav. Toda kako naj bi se to naredilo,(7) nista nikoli pomislila. Bila sta ko dvoje listov, ki ju je bil veter dvignil v višave in zanašal po svoji volji.(8) In v teh višavah je vse pelo in vriskalo. Takrat nista nič mislila. Bila sta sama pesem in žar, bila sta plamen. Velik, mogočen plamen. O, ko bi v njem nikoli ne izgorela! Toda ugasnila sta kot žerjavica, in ko ju je veter ta večer iz omotične višine trdo položil na zemljo, sta ostrmela. Pred njima je bila stena, za njima prepad.(9) In pot od tukaj? In rešitev? Zanjo ni vedel nihče izmed njiju. Prenaglo je vse prišlo, preveč neizprosno in neusmiljeno.(10)

Z naslova <https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=6182>

Kaj je sporočilo romana Krka umira?

Pri besedah so števila. Vsako število je označeno, da pove smisel. Pogljemo bolj natančno.

Diagnostika

  1. Pojavi se prva krivda
  2. Hudo ji je – prvo trpljenje
  3. Iskanje rešitve
  4. Iskanje svetlobe – je ne vidita
  5. Sta upala na slepo
  6. Privaditi se trpljenju
  7. Kako naj bi se to naredilo?
  8. Veter ju je zanašal po svoji volji. Nimata nadzora.
  9. Pred njima stena, za njim prepad..Človek nima možnosti uspeti.
  10. Neizprosno in neusmiljeno. Rodilo se je prvo trpljenje.

“Krka oživi” nova zgodba

Zakaj nista videla svetlobe, v točki 4? Iz leta 1880 do danes, nista našla rešitve? No, danes 21.4.2022 se je ta štirica prevrnila. Prenehala je obstajati.

Lenčka in Tomaž sta zagledala svetlobo. Ta svetloba je prihajala iz njune desne strani. Bila je topla, ljubeča, zlata. Dajala jima je občutek varnosti, ki ga nista dobila pri svojih starših.

Ta Svetloba je bila Božja, bila je harmonija Sveta, ki ju je preobrazila od znotraj. Spoznala sta, da sta večna, srečna. Da je prostor brezmejen in neskončen, ravno tako tudi njuna kreacija. Lahko sta kar želita biti. Imata pravico, ki jima jo je podaril Stvarnik z rojstvom, da živita svobodno. Lahko sta lahkoten list, lahko delata kar želita. Da usoda ne obstaja. Usoda je neznanje. Nista videla, sedaj vidita. Ne gledata več zunaj sebe, ampak čutita znotraj sebe, mir in radost. Izpolnjena sta z milostjo. Od zdaj naprej ustvarjata samo še harmonične vezi.

Ko sta to spoznala, so bili rešeni vsi vaščani. Vsi so postali bolj zdravi, usoda ni več delovala na njih. V vas je prišlo veselje, nasmehi prijaznih sosedov, kar je vplivalo na zdravje vseh. Tako sta Lenčka in Tomaž rešila sebe in druge. Samo zato, ker sta po tolikih letih spoznala.

Spoznala sta Stvarnika, ki je bil veter, ki ju je dvignil in poletela sta, prav do Vzletišča Peter. Tam sta osvetlila vse s to svetlobo Spoznanja.

Nauk Grigorija Grabovoja oživljenje je nova resničnost

Nauk Grigorija Grabovoja, vabi v večno življenje v fizičnem telesu. Znanje duše, ko se telo lahko samoobnovi. On pravi, življenje je večno. Seveda tega ne moremo sprejeti, ker imamo v zavesti tisoče let umiranja. Vsaka radikalna informacija prinese protest in zasmehovanje. Kljub temu to pišem. Samo prebujeni ljudje, lahko to uresničijo. Kolektivna zavest se mora spremeniti. Ljudje morajo priti do Spoznanja, tako kot sta Lenčka in Tomaž.

Kdor ljubi sebe je osvobojen trpljenja, sporov in krivde. Raje je v miru, kot v sporu. Kdor ljubi samega sebe zna reči ne, brez slabe vesti. Kdor ljubi samega sebe je resnično svoboden. Vse ostalo so le poskusi.

Če informacijo zapišeš, ji postaviš simbol, in to lepo zaliješ s prečudovito zeleno barvo in jezovi, ki pršijo vodo, informacija oživi v resničnosti…Takšna je realna znanost, ki je prvič združena z duhovnostjo.

V Vavti vasi, 21.4.2022, ob 18.uri je fiksirana norma Stvarnika.

HARMONIJA 14111963