Miren um ne obstaja. Kajti um ni nikdar miren. Um je vedno nemiren. Um ves čas nekaj melje, melje, misli, razmišlja, računa, kako, zakaj, čemu? In tako, ko človek sledi temu umu, mislim v glavi, izgubi sebe. Kako izgubi sebe? Ja, sebe, kot svoje bistvo, dušo in pozornost na svoje bistvo, to notranje Bitje, ki diha, opazuje, vonja, čuti, utripa v zadovoljstvu, radosti jutranjega dne, lepoti in čutenju samega sebe, povezanega dihanja. In zakaj smo vsi ljudje tako izgubljeni v nemirnem umu in se trudimo umiriti misli? Ne delamo pravilno. Nikoli nam ne bo uspelo umiriti uma. To je enako, kot da bi želeli ustaviti reko ob izviru. Ni mogoče, voda bo prišla na plano, mogoče nekje drugje. Enako je z mislimi. Naš um je narejen, da misli.

Kje se skriva recept za nemiren um?

Recept se skriva v tem, da najprej spoznamo, da ljudje nismo samo um, ja seveda, ga imamo, je lahko naša pomoč pri ustvarjanju življenja. Toda imamo tudi dušo. Ko pretrgamo vez med dušo in umom, takrat spoznamo, da nam “nekaj” dela nemir. Ne znamo točno opisati kaj, vemo le, da nam misli v glavi ne prenehajo. In te misli kar mislijo, mislijo. Želijo igračke, želijo novo hišo, idealnega partnerja, nov avto najboljše znamke, diplomo, zmage.Kajti um misli, da ko bomo to dobili, da bomo pomirjeni. In tisti, ki to dosežejo, lahko povedo, da ta nemiren um še vedno obstaja. Tudi največji bogataši, imajo vse kar želijo, ne morejo iz tega ven. Nemiren um je še vedno tu. In dela nezadovoljstvo v nas.

Kako se rešiti nezadovoljstva, ki ga dela nemiren um?

To pove tale zgodba:

“Bogataš je iskal nasvet za nemiren um? Kako ga umiriti? Srečal je možakarja na cesti, ki so ga vsi imeli za vaškega norčka. Ta mu je rekel: “ne potrebuješ nasveta, svetujejo samo bedaki. Modri ljudje ne svetujejo. Modri ljudje te najprej pripravijo, da si nasvet pripravljeni sprejeti. Priprava lahko traja več let. Ko so tla pripravljena, lahko poseješ seme. Gledam te kako iščeš miren um, zato sem pomislil, da ti pokažem pravega človeka. Pojdi, k temu človeku v sosednjo vas.”

In bogataš je takoj odjezdil na svojem lepem konju z veliko vrečo polno dragocenih diamantov, v sosednjo vas po recept za miren um. Našel je tega človeka, ime mu je bilo Mula Nasrudin.

Vprašal ga je:” mi lahko pomagaš doseči miren um?”

Mula je rekel:”Pomagam? Lahko ti ga dam!”

Bogataš je pomislil: ” Najprej mi je norček predlagal…ta človek mi lahko da miren um? Rekel mu je:”Lahko mi ga daš?”

Mula je rekel:”zelo preprosto je. Zlezi s konja. Kaj imaš v vreči, ki jo tako tiščiš k srcu?

Bogataš: “dragocene diamante. Dam ti jih v zameno za miren um.” A še preden je dojel, mu je Mula diamante vzel iz rok in zbežal.

Bogataš je osupnil. Ni mogel verjeti. Tekel je je za njim, sopihal. Ni poznal kraja, Mula mu je mimogrede pobegnil med ulicami…Bogataš se nikoli v življenju ni tako tekel. Jokal je in sopihal. Po licih so mu polzele solze. Popolnoma sem prevaran! Ta mož mi je vzel vse, kar sem prigaral v življenju. Odvzel mi je vse prihranke, vse!

Množica mu je sledila in se mu smejala. Rekel jim je:”ste vsi bedaki? Popolnoma sem uničen, vi pa se mi smejite?

Odvrnili so mu:”ni tat, ampak velik modrec”!

Bogataš je rekel:”Vaški norček me je spravil, v te težave!” Nekako mu je uspelo slediti Muli. Znoj je tekel po licih.

Mula se je vrnil pod drevo, kjer je stal Bogataš in mu rekel:”Vzemi to vrečo.” Bogataš jo je vzel in jo prižel k sebi.

Mula je dejal:”Kako se počutiš? Občutiš notranji mir?”

Bogataš je odvrnil:”Da, popolnoma sem se umiril. Čuden mož si in imaš nenavadne prijeme.”

Mula je rekel:”To niso navadni prijemi, ampak preprosta matematika. Kar imaš se ti zdi samoumevno. Potrebuješ samo priložnost, da to izgubiš – takrat se takoj zaves, kaj si izgubil. Pridobil nisi nič novega – nosil si to vrečo, pa tvoj um ni bil miren. Zdaj imaš to isto vrečo in jo stiskaš k sebi in vsi vidijo kako miren si! Le pojdi domov in ne vznemirjaj ljudi!”

Smisel uma je, da se poveže z dušo

Narava uma je, da proizvaja misli. Narava duše je, da čuti, ljubi, se veseli življenja, trenutka zdaj. Ko si um in duša podata roke takrat nimamo potrebe in razloga, da vidimo problem v umu. Otroci so tisti, ki so pristno povezani z dušo. V njih je še vedno tišina maternice, tišina stvarstva.

Zapomnite si: zaupajte neznanemu

Znano je um. Neznano ne more biti um. Lahko je kaj drugega, ne pa um. Nakopičeno znanje, ki ga pridobimo na šolah, univerzah, to je um. Neznano je tisti, tihi jezik, sporočila, tvoje duše. Lahko ji rečemo intuicija. Če prisluhnete svoji biti, vam bo svetovala, da pojdite v neznano. Bit je pustolovska. Um je zelo ortodoksen in zadržan. Vedno znova želi ugibati po ustaljenih poteh, po poti najmanjšega odpora.

Zato vedno iščite neznano. Zberite pogum ter se podajte v neznano.

Za izpolnitev usode svoje duše potrebujete veliko poguma. Biti morate neustrašni. Ljudje, ki jih je strah, ne morejo preseči okvirov znanega.

Vir: Oshove modrosti o pogumu


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja