“Bodi to, kar si! Osho

Biti pogumen človek in da si lahko to kar si, ni enostavno. Živimo v svetu pravil na vseh področjih: šolstvo, zdravstvo, ekonomija, univerze, politika, javne ustanove. Čisto vsi nam narekujejo določena pravila, po katerih se moramo ravnati. Osho skozi svojo anekdoto opiše resnično svobodo, ko človek živi tako, da je zvest samemu sebi.

Oshova zgodba iz otroštva

Osho: “V mojem otroštvu, ko sem bil majhen fantič, sem sovražil, da so mi govorili, kakšen moram biti. Učitelji so mi govorili, če se bom primerno vedel, da lahko postanem genij. Rekel sem: ” k vragu z genijem, preprosto hočem biti to kar sem.”

Običajno sem sedel z nogami na mizi in vsi učitelji so bili užaljeni. Rekli so:”Kakšno vedenje je pa to” Odvrnil sem:” Miza mi nič ne reče. Je med menoj in mizo kaj, zaradi česar me jezno gledate? Saj nog nimam na vaši glavi! Sprostite se, kot se sproščam jaz. In zdi se mi, da v takšnem položaju lažje dojemam neumnosti, ki jih poučujete.”

V učilnici je bilo čudovito okno, zunaj so bila drevesa in ptice, kukavice. Večino časa sem zrl skozi okno. Učitelj me je vprašal:”Zakaj sploh hodiš v šolo?”

Odvrnil sem:” Ker v moji hiši ni takšnega okna, ki bi se odpiralo proti celemu nebu. In okoli moje hiše ni kukavic. Hiša je v mestu, obdana z drugimi hišami. Tam vlada gneča. Kukavice ne čutijo, da tam živijo ljudje, ki bi jih lahko blagoslavljale s svojimi pesmimi.

Nikar ne mislite, da sem prišel sem poslušat vas! Plačujem svojo šolnino, vi pa ste zgolj služabnik, tega nikar ne pozabite. Če mi bo spodletelo, ne bom hodil tarnat k vam in ne bom žalosten. Če pa se bom moral vse leto pretvarjati, da vas poslušam, v resnici pa bom poslušal kukavice, bo to začetek mojega hinavskega življenja. Jaz pa nočem biti hinavec. “

V vseh pogledih učitelji, profesorji želijo, da počnete stvari po določenih vzorcih. V moji šoli je bilo treba takrat, nositi pokrivalo. Nič nimam proti pokrivalom – odkar sem končal študij, jih nosim, do takrat pa jih nisem. Razrednik, ki je skrbel zame, je rekel: “Motiš disciplino na šoli. Kje je tvoje pokrivalo?”

Rekel sem:” Prinesite šolski pravilnik o vedenju. Je v njem opisano, da mora vsak fant nositi pokrivalo? In če ne piše tako, to pomeni, da vsiljujete nekaj, kar ni skladno s šolskimi pravili.”

Peljal me je k ravnatelju, ki sem mu povedal:”Popolnoma sem pripravljen – samo pokažite mi, kje piše, da je pokrivalo obvezno. Če je obvezno, bom morda zapustil šolo, ampak najprej mi pokažite, kje to piše.”

Seveda ni nikjer pisalo, zato sem rekel:” Mi lahko podate druge argumente za nošenje pokrivala? Bo okrepilo mojo inteligenco? Bo izboljšalo kakovost mojega življenja? Mi bo prineslo več zdravja, več razumevanja? Kolikor mi je znano je Bengal edina provinca v Indiji, kjer ne uporabljajo pokrival in velja za najbolj inteligenten del dežele. V Pandžabu je prav nasprotno. Tam se ljudje pokrivajo s turbani – ogromnimi turbani, kot da imajo toliko inteligence, da se bojijo, da jim bo ušla, če je ne bodo skušali zadržati s turbani. In Pandžab velja za najmanj inteligenten predel države,”

Ravnatelj je odvrnil:” Tvoje besede se po svoje zdijo smiselne, vendar gre za šolski red. Če ne boš nosil pokrivala, ga tudi drugi ne bodo.”

Rekel sem:”Česa vas je strah? Preprosto opustite ta običaj.”

Nihče vam noče dovoliti, da bi bili zvesti sebi, ko gre za popolnoma nepomembne stvari.”

Zgodba o tem kako se začne začetek tvoje svobode in razcveta: https://krearti.si/to-bo-zacetek-tvojega-razcveta/


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja