Zgodba za dušo; Bog ji je povedal smisel njenega življenja na zelo nenavaden način. Ema je v zgodnjem večeru leta 1965 klečala ob postelji in molila. Lepa mala deklica je molila zato, ker je zraven stala mama in jo opazovala. Tako je zagotovila, da je hčerka molila, preden je šla spat. Dragi oče v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime… Deklica ni bila prav uglašena z molitvijo, čeprav jo je mogoče povedala že več stokrat, mogoče več tisočkrat. Besede je znala na pamet, ni pa nujno razumela pomena, energijo molitve je čutila. Čutila je, kot da jo nekdo opazuje in sodi. Ker je med molitvijo v resnici čutila strah, ni marala te obveznosti. Ne zato, ker je morala klečat ali bi ta čas želela delat kaj drugega – vse molitve so ji na dan prinašale strah. Ema je molila zato, da je ustregla mami, da bi se ta bolje počutila.

Čutila je žalost in težo sveta

Potem ko sta se starša pred letom dni ločila, je življenje postalo naporno. Manj je bilo denarja, mamin glas je postal strog in ni se več smejala, ni več pela. Mama je skrbela za Emo in dva starejša brata. Njima ni bilo treba več moliti, ker se materi ni ljubilo prepirati. Molitveni obred je bil Emina odgovornost, to je delala za vse v družini. Zjutraj je mama pila kavo in brala časopis. Ema tudi tega občutka ni marala, saj je lahko videla, da mamo skrbi vojna. Včasih je s prijatelji tiho govorila o politki, o nuklearnem napadu, o uboju slavnega vodje. Ema je vse to čutila, težo in žalost je čutila kot svojo, čutila je težo celega sveta. Ko jo je mama poljubila za lahko noč in ugasnila luč, je vrata priprla za nekaj centimetrov. Ne samo zato, ker se je hčerka bala teme… Ema je želela čutiti mamino energijo, saj jo je skrbelo zanjo in za brata, za družine v okolici in za svet. A svet zjutraj sploh še bo tukaj? In ko je Ema legla pestujoč svojo punčko, stalno prijateljico, takrat je začela s svojimi resničnimi molitvami, ki niso bile obveznost.

Začela je z resničnimi molitvami

Dragi bog, je rekla. Ne vem, kdo si in ne mislim, da si tisti, h kateremu sem molila. Ne vem, kje si, vendar nisi prav daleč stran. Zato te prosim, poskrbi za mojega psa, ki ga imam res rada. In, dragi bog, pazi na brata, saj veš, da sta neumna najstnika in me skrbita. Ljubi bog…, oče je odšel, ker je našel drugo in v drugem mestu stanuje. Skrbi zanj in bolj kot vse, poskrbi za mamo. Mislim, da ji ne gre preveč dobro. Skrbi jo zame, a v resnici mene skrbi zanjo. Poskrbi, prosim, za svet, tudi za svet me skrbi. Zgodbe slišim in tudi svet, zgleda, ni srečen. Skrbijo me mnoge stvari, o katerih ne morem govoriti drugim ljudem. Poskušam govoriti s svojo punčko, a ta samo posluša in ne odgovori. Govorila sem mojemu kužku, pa se želi samo igrat. Skrbi me ta svet in ne vem, kaj narest. Ljubi bog, pomagaj mi razumeti, saj se danes v želodcu čudno počutim. Ne počutim se dobro, čutim kot da bom zbolela. Negotova sem glede vsega tega. In če me slišiš, a mi lahko daš to vedet…

V tem trenutku se je postelja začela vrteti. Ema si ni upala odpreti oči, saj bi pri vznožju postelje lahko stala pošast, ki vrti posteljo in čaka, da jo bo požrla. Vse se je vedno hitreje vrtelo, dokler ni mislila, da bo bruhala. Vdihnila je: Dragi bog, a sem rekla kaj narobe? Sem te užalila? Ljubi bog, ustavi vrtenje, ne morem ga več prenašat…

Potem se je počutila drugače

Prav ko je hotela poklicat mamo, se je vrtenje ustavilo. Ema je vedela, da še vedno leži na postelji, a počutila se je drugače. Ni si upala odpreti oči, ker nekaj se je spremenilo in ni hotela videti, kaj se je zgodilo. Počutila se je drugače, ne več kot mala 10-letna Ema. Čutila se je ne nujno starejša, ampak večja. Čutila je, kako vse v bližini sije, čutila je srečo. Ni se spomnila, kdaj je nazadnje čutila kaj takega. In čutila je vrsto olajšanja. V umu je poklicala: Kje sem? In Glas je rekel: Draga Ema, z menoj si. Z menoj. Ema je bila malo zmedena, skušala je v glavi zložiti koščke, pomisliti, kaj je takega rekla, kaj je prosila. Potem so ji iz ust prišle besede: Prav zdaj se bojim in ne vem, kaj narest.

Bog jo je nagovoril in pojasnil smisel življenja

In Glas je odgovoril: Samo stvari čutiš. Čutiš svojo mamo in čutiš druge ljudi, ampak v resnici to nisi ti.

Nova, ne 10-letna, ampak razširjena Ema je malo pomislila in rekla Glasu: Kaj naj bi potem zdaj delala?

Glas: Natanko to, kar delaš. Bodi na Zemlji, bodi mala punčka, ki uživa vsak dan.

Ker jo je Glas tolažil, je Ema postala malo bolj drzna. Vedela je, da ga je enkrat slišala, a se ni mogla spomniti, kje. Rekla mu je: Kaj naj bi delala? Kaj se mi bo zgodilo?

Glas: Zrastla boš. Šla boš v šolo in v gimnazijo in diplomirala boš s srednjimi ocenami…

Prekinila ga je: Zakaj zgleda, da me drugi otroci ne marajo? Kot da ne pašem mednje. Zakaj se čutim drugačna od drugih?

Glas je globoko vdihnil: Ker si drugačna od drugih. Izbrala si drugačno pot, drug način. Ne da te drugi ne marajo – ne razumejo te. Nihče ni prizadet, ampak begaš jih. Celo tvojo mamo skrbi zate.

Kaj se bo še zgodilo? je vprašala Ema.

Glas: Mlada se boš poročila. Šla boš študirat, po kakšnem letu pa se boš poročila in imela boš otroka. Ukvarjala se boš z njuno vzgojo in ko boš sredi 30 let, bo mož umrl v avtomobilski nesreči.

Ema je malo pomislila in rekla: A je to to, kar bog želi, da se mi zgodi?

Gas: Ne, tudi slučajno ne. To si sama izbrala zase in kadarkoli lahko to spremeniš. A to je, kar si izbrala .

Kaj se bo zgodilo potem?

Glas: Tvoje iluzije se bodo razblinile, depremirana boš, zelo osamljena, nagibala boš k samomoru. Zelo težka leta bodo v tvojem življenju.

Ema je pomislila o teh čudni izbirah in rekla: Kaj pa ljudje… A mi bodo pomagali?

Glas: Ne bodo ti pomagali ljudje, sama boš šla skozi te stvari. Ne bodo ljudje, ampak angeli. Tisti, ki niso v človeški obliki, te bodo ljubili in podpirali, tam bodo zate. A dosti tega boš delala sama, osamljena.

Ema je globoko vdihnila in vse to kontemplirala. Kaj se bo zgodilo potem?

Glas: Ko boš prišla iz temnega obdobja svojega življenja, se ti bodo začeli sestavljati posamezni deli in koščki. Začela se boš spominjati, zakaj si na Zemlji. Spominjati se boš začela, zakaj si izbrala določene izkušnje. Začela boš razumeti, da si izkušenj nisi ustvarila kot kazen, ampak zaradi potrebnega razumevanja in sočutja. Razumela boš, da si vse te izkušnje pritegnila v življenje, na en način zato, ker si čakala. Čakala na pravi čas, na pravi prostor.

Ema je vse to sprejemala vase. Ni bila sigurna ali je vse to bilo dobro ali slabo. Kaj potem? je vprašala.

Glas: Potem se bom vrnil in govorila bova naprej. Zgodilo se bo približno leta 1998. Nekaj se bo zgodilo v tvojem življenju, česar še nisi izbrala. Mogoče boš brala knjigo ali govorila s prijateljem. Mogoče se bo zgodila kakšna strašljiva situacija v tvojem življenju. Avtomobilska nesreča mogoče, da boš končala v bolnici. Nisi se še odločila, kaj se bo zgodilo. A ko se bo, se bom vrnil, da se pogovoriva. Takrat se bova skupaj smejala in tudi potočila nekaj solza. Po tem pa bova začela novo fazo življenja.

Zakaj se zdaj ne pogovarjava naprej? Zakaj morava čakat do leta 1998?

Svet še ni pripravljen

Glas: Ker svet še ni pripravljen. Ker se nekaj dogaja z osnovnim načinom delovanja energij na zemlji, z osnovnimi načini donašanja energij v življenje ljudi. Svet še ni pripravljen. Morda do takrat tudi ne bo, mogoče ne bo. Lahko se bo zgodila katastrofa na Zemlji in enako lahko se bo v tem času zgodil premik na čisto novo raven.

Ema je pomolčala in pomislila tudi o tem. Kaj se bo zgodilo potem, ko se boš v letu 1998 vrnil in govoril z mano?

Glas: Spomnil te bom, kdo si in zakaj si na zemlji. Spomnil te bom vseh potencialov prihodnosti. Spomnil te bom, da si na Zemljo izbrala priti zato, da bi lahko bila stvarnik v Novi Energiji. Lahko si ena prvih v manifestiranju, ki bo presegalo besede in misli. Ena prvih si lahko. Na Zemljo si prišla, da bi bila stvarnik v Novi Energiji. Prišla si zaradi srčne ljubezni in želje do človeštva in do sebe, da izkusiš to izjemno odpiranje. Do leta 1998 boš šla skozi izkušnje, ki te bodo pripravljale in učile, kako biti mentor, kako biti stvarnik na Zemlji. Kako postati zgled, kako živeti na zemlji in končno, kako postati vodja, standard. Kako biti prva.

Ema je pomislila tudi o tem, začela se je spominjati, zakaj je tu in rekla: Ko se boš vrnil k meni, pred tem drugim delom življenja… A bom potem še naprej sama? A bom še tako osamljena, kot se čutim zdaj?

Glas: Ne. Gotovo ne. Prav zdaj ne govorim samo tebi, ampak drugim 144 000 govorim. Ne boš sama, imela boš družino. Ne fizične družine in ne biološke, celo angelske družine ne. Imela boš družino šaumber. One bodo šle skozi podobne stvari kot ti in srečali se boste, da bi združili svojo energijo. V tej družini bo vsak ostal neodvisen in enkraten, svoj. Svojo energijo boš združila z njihovo in tako pomagala začeti naslednjo ero človeštva. Šaumbre boste najavile potenciale Nove Energije, potenciale preseganja dualnosti, vojn in trpljenja. V svoji realnosti boste ustvarile potencial trenutnega ozdravljenja telesa in integracije božanskosti. Ne, draga Ema, vedi, da ne boš sama.

Ema je še enkrat vdihnila in kontemplirala. Mislila je, čutila in se spominjala tega, kar je prihajalo skupaj. Na koncu je rekla: Hvala, da si prišel. A boš prišel tudi jutri zvečer?

Glas: Ne. Ne bom. Ne morem. Počakat moram do leta 1998. Ne boš se spominjala najinega pogovora, zjutraj se boš zbudila s svojo punčko v rokah. Dosti težkih in dolgih let je pred tabo. Potem pa se bom vrnil, da te spomnim na energijo družine Šaumbra.

To je tvoja zgodba. Glas, ki je govoril z Emo, je glas Šaumbre, ki se je šele imel/a roditi na zemlji. Je glas Metatrona in moj je, Tobijev, ki sem čakal, da zrasteš. Je glas Nove Energije in novega potenciala. K tebi smo prišli leta 1998 ali katero drugo zadnje leto. Vrnili smo se, da te spomnimo na družino Šaumbra. Šaumbra ni angelska ne biološka družina ne kult ne religija. Šaumbra je dogovor. Dogovor, da se bomo vrnili in med prvimi šli v Novo Energijo. Značilno in enkratno za šaumbre pa je, da prihajate iz različnih duhovnih družin. Nekateri prihajate iz hiše Mihaela, Rafaela, iz hiše Gabriela in drugih. Drugi predstavljate več hiš nadangelov, prihajate pa iz različnih družin, prostorov in ozadij. Nekaj stvari pa je enkratnih in skupnih vsem:

Stvari, ki so v smislu življenja skupne vsem

strinjali ste se, da se boste v tem času vrnili na Zemljo

strinjali ste se, da boste šli skozi težka življenja pred sedanjim

strinjali ste se, da boste šli skozi dolgo čakanje, skozi težave in dvome vase, preden boste prišli do tu.

Šaumbra, zdaj smo tukaj. K tebi smo se vrnili kot Glas, ki ga je slišala Ema, kot Karminski Krog pa smo začeli govoriti avgusta 1999 in bomo to delali naprej.

Šaumbre ste v to življenje prišle, da bi razširjale energijo. Ker energijo razširjaš, odkar si se rodil, te dostikrat niso razumeli. Si tisti, ki razširja, ne tisti, ki krči. Prišel si, da bi se energiji dovolil razširjati, ne samo rasti in izgrajevati. Ne vibrirati kot v dualnosti, ampak razširjati. Od ranih dni si energijo razširjal – nisi sledil in poslušal -, delal si po svoje.

Prišla si, da bi bila stvarnik

Prišla si, da bi bila stvarnik. Malo ljudi je stvarnikov. So tisti, ki sledijo, ki poslušajo in dneve preživljajo. Ti s seboj in drugimi igrajo stare karmične igre. Ti pa si na zemljo prišla, da bi ustvarjala. Izviren namen stvarnika je ustvarjanje. Nekateri ste zdaj blokirani, vendar delamo z vami. Nekateri ne razumete, kaj stvarnik je in vas to vznemirja, a se boste naučili.

Prišel si, da bi v tem času živel. Prišla si, da bi živela, pomeni uživala na Zemlji. O bogu, duhu in vsem tem lahko govoriš in filozofiraš. Dokler pa na Zemlji ne živiš, dokler ne utelešaš duha, ga živiš in uživaš življenja…, do takrat ne živiš. Dokler se ne smejiš življenju in z njim in dokler ne ceniš vsakega trenutka, do takrat ne živiš. Samo dneve preživljaš. Na zemljo si prišel, da živiš in da drugim (po)kažeš, kako se živi. Večina ljudi je žal v stalnem preživetvenem stanju. Dan za dnem preživljajo in ne vedo, zakaj so tu. Ti pa si jim prišla pokazat strast.

Prišla si, da bi učila. Tu si zato, da si sijoč primer, da kažeš drugim. Učiš lahko v razredu ali ko hodiš po cesti. Učenje pomeni ustvarjanje potenciala za druge in biti zgled. Kot Ema si in vemo, da ni (bilo) lahko. Vemo, da je bilo osamljeno in mnogi mislite, da še izpolnitve ni, ker ni strasti. Vendar smo na začetku leta, ko se bo strast začela pojavljati. Drugačna bo, vendar začenja prihajati.

Danes smo Metatron, glas Šaumbre in glasovi nadangelov prišli k Emi in k tebi zato, da Glas slišiš še enkrat. In tako je.

Iz sporočil za Šaumbre “Učiteljevanje se začenja”

Zgodba za dušo!


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja